TVEGANJA IN MOŽNI ZAPLETI
Krvavitev
Krvavitev se lahko pojavi med ali po posegu. Poseg vedno načrtujemo tako, da se izognemo večjim krvnim žilam, krvavitev iz manjših, pa ustavimo s pomočjo električe pincete ali noža. Pogosto pred posegom v operiran predel vbrizgamo raztopino lokalnega anestetika in adrenalina, kar skrči krvne žile in zmanjša krvavitev. Pomebno je tudi, da sledite navodilom za pripravo na poseg in se izogibate hrani, zdravilom in prehranskim dodatkom, ki upočasnjujejo strjevanje krvi.
Hematom
V kolikor se krvavavitev pojvi po posegu se to zgodi praviloma v prvih dneh. Kri se nakopiči v operiranem predelu, kar imenujemo hematom. V kolikor je hematom velik oz. se krvavitev ne ustavi je potrebne ponoven poseg pri katerem odstranimo nakopičeno kri in ustavimo krvavitev. Redko je potrebno vstaviti tudi dren - silikonsko cevko, ki gleda iz rane in odvaja odvečno tekočino in kri.
Vnetje
Vnetje je v estetski kirurgiji redek zaplet. Preprečujemo ga z preventivnimi odmerki antibiotikov med in po posegu ter varno kirurško tehniko. Znaki vnetja (bolečina, rdečina, oteklina, povišana telesna temperatura) se praviloma razvijejo 3-14 dni po posegu. Vnetje zdravimo z antibiotiki, v kolikor je potrebno tudi kirurško.
Upočasnjeno celjenje
Nekatere rane slabo celijo in proces celjenja lahko traja dlje kot običajno. Zelo redko se zgodi, da se rana razpre in v tem primeru lahko celjenje ob rednih prevezah traja celo mesec ali dlje. Odprta rana je bolj dovzetna za vnetje in dodatno lahko pride do odmrtja tkiva (nekroze) v okolici. Dejavniki, ki vplivajo na upočasnjeno celjenje so: kajenje, sladkorna bolezen, prevelika napetost kože na mestu šiva, vnetje, prehitro razgibavanje in raztegovanje kože operiranega predela. Rana, ki dolgo celi praviloma grdo brazgotini in večkrat je brazgotino potrebno dodatno popraviti.
Oteklina
Zmerna oteklina je normalen proces celjenja. Večja, asimetrična, oteklina, ki traja dllje časa pa je lahko posledica nakopičenja krvi ali tekočine. Oteklina po posegu je največja v prvih dneh, nato prične postopno izvenavati in skoraj v celoti izgine v nekaj mesecih.
Zmanjšana občutljivost za dotik
Ob vsakem rezu kože prekinemo tudi nakj živčnih vlaken po katerih se prevajajo informacije o dotiku, temperaturi in bolečini. Večjim živcem se med posegom izognemo, a tudi poškodba drobnih živčnih vlaken lahko vodi do neprijetnih občutkov, bolečin in motene občutljivosti kože. Zgodi se tudi, da se občutljivost obnovi šele po daljšem času (letu ali dveh) ali pa v izjemnih primerih nikoli.
Alergije
Alergija je lahko povezana z zdravili, kirurškimi materiali, vsadki, polnili, obliži, rokavicami. Lahko se pokaže v blagi obliki z manjšo rdečico in srbenjem ali povzroči življenje ogrožujoče stanjae z otekanjem in zaporo dihalnih poti, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Pomebno je, da nas o znani alergiji pred posegom obvestite.
Lokalna in splošna anestezija
Čeprav jo je vsakdo od nas že kdaj dobil tudi lokalna anestezija prinaša tveganja kot so alergična ali preobčutljivostna reakcija. V kolikor ste imeli kadarkoli težave v povezavi z anestezijo nas o tem pred posegom nujno obvestite.
Ostala tveganja
Z kirurškimi posegi je povezanih še več tveganj, ki so sicer redka a nas lahko resno ogrozijo. Primer so krvni strdki, ki lahko potujejo po žilah in ogrozijo prekvavitev vitalnih organov.
Da bi bil poseg čim bolj varen in možnost zapletov minimalna je potrebna ustrezna anesteziološka in kirurška priprava na poseg.
